Med tiskanimi in digitalnimi vsebinami

V času, ko mladi vedno pogosteje zanimive vsebine najdejo na spletu, seveda ni lahko obdržati zanimanja bralcev za tiskana gradiva. A digitalno gradivo ne more nadomestiti tiskanega. Branje kratkih besedil v revijah je odskočna deska za branje daljših in zahtevnejših besedil. 

Čeprav sta reviji Cicido in Ciciban namenjeni predšolskim otrokom in učencem prvega triletja, opozarjata na vse teme, ki jih v sodobnem svetu ne smemo spregledati. To so predvsem medčloveški in medkulturni odnosi, a tudi uničevanje okolja, družbena razslojenost in potreba po spoštovanju človekovih pravic. S poučnimi besedili spodbujamo radovednost otrok in njihovo čudenje. Ob poslušanju in branju otroci bogatijo besedišče. 

Kakovostne ilustracije in fotografije

Prav tako pomembne kot kakovostna besedila so tudi kakovostne ilustracije in fotografije. Ljubica Marjanovič Umek, Urška Fekonja in Kaja Hacin Beyazoglu v knjigi Skupno branje odraslih in otrok poudarjajo: »Za učenje novih besed je priporočljivo, da te niso vključene le v besedilo, ampak so prikazane tudi na ilustracijah, saj se otrok tako z njimi sreča v več različnih kontekstih in se jih zato lažje nauči.« 

O začetkih Cicibana in o tem, zakaj je Ciciban še vedno živ in zanimiv za nove in nove generacije, je Sonji Merljak za Delo pred leti pripovedovala Slavica Remškar, takrat glavna in odgovorna urednica revij Cicido in Ciciban od leta 2000 do leta 2018: »Ljubezen do Cicibana med otroki vztraja tudi v časih, ko bolj gledajo in poslušajo, kot berejo. Svet se je spremenil, a nekatere stvari so ostale iste. Otroci so takšni, kot so bili. Radi imajo izštevanke, uganke in uspavanke. V svojih igračah še vedno vidijo živa bitja in deloma tudi sebe. Kot take jih je dojemala legendarna soustanoviteljica Cicibana, pisateljica Kristina Brenkova …«

Cicibanova mama

Kristina Brenkova, snovalka koncepta revije od njenega prvega dne, je kot psihologinja in doktorica pedagogike dobro poznala otroško dušo. »Vedela je, da imajo otroci radi živost in barve, zato je poskrbela, da je bila že prva številka revije v barvah, kar je bilo leta 1945 res nekaj posebnega. To je bila tedaj edina naša revija, ki je imela to prednost.«

Pomen otroških revij strokovnjaki izpostavljajo tudi danes. Iz knjige Skupno branje odraslih in otrok: »Del kakovostne literature za otroke so tudi otroške revije. V njih so na enem mestu združena raznolika besedila različnih zvrsti in žanrov, krajše zgodbe, pa tudi vsebine, ki predvidevajo, da je otrok pri branju aktiven. Hkrati revije bolj kot knjižne izdaje odgovarjajo na časovni kontekst in trenutno dogajanje v otrokovem okolju, tematsko so aktualne in sodobne, kar otrokom lahko pomaga, da preko literature razumejo tisto, kar se jim v življenju dogaja (prvi šolski dan, počitnice). Hkrati lahko različne vsebine staršu pomagajo pri vključevanju otroka v skupno branje.«

Remškarjeva dodaja: »Raznovrstnost in izbranost leposlovnih besedil v naših revijah bogati tudi odraslega, ki je otrokov vodnik po reviji. Pri ostrenju literarnega okusa namreč ne pomagajo prav dosti predpisani seznami knjig. Da bi dobro knjigo, dobro leposlovno besedilo začutili sami, pomaga le veliko branja. Odraslemu, ki bere z otrokom, je v pomoč, enako kot pri vrednotenju ilustracij, pozorno opazovanje otroških odzivov na različna besedila.«

Otroške revije imajo torej dvojnega naslovnika, saj otrok še ni samostojen bralec in potrebuje ob sebi odraslega. Včasih so to starejši bratje in sestre, večinoma pa starši, stari starši, vzgojiteljice, učiteljice … 

Isto starostno stopnjo kot Ciciban pokriva tudi Cici zabavnik. V njem ni leposlovja, otrokom prinaša ugankarske in logične naloge.

Od revij h knjigam

Kakovostna leposlovna revija želi otroka peljati h knjigam. Z besedili želimo spodbuditi zanimanje še za druga dela avtorjev, katerih dela so objavljena, in za druga besedila, ki obravnavajo isto temo. V Cicidoju in Cicibanu so seznami priporočenih knjig (za vsako ciciveselošolsko temo jih pripravi Ida Mlakar Črnič), k branju knjig v Cicibanu vabi še priljubljeni avtor Boštjan Gorenc Pižama, ki ima svojo rubriko Pižamova bra(d)na značka. 

V uredništvu smo se že zgodaj zavedali, da se učenci učijo tudi ob ekranih. Zato je Cici Vesela šola tudi na internetu. Tako otrok spoznava različna komunikacijska orodja (elektronsko pošto, elektronske kartice, tablo za izmenjavo mnenj), rešuje interaktivne didaktične igrice (sestavljanke, pobarvanke, uganke, kvize) in spozna povezave z zanimivimi spletnimi stranmi. Otrok si ob obisku veselošolskih spletnih strani s pomočjo didaktičnih nalog pridobiva novo znanje in uri motorične in računalniške spretnosti. Nauči se ravnati z miško, spoznava tipkovnico in pošilja elektronsko pošto.

Cici svet

V zadnjih letih je zaživel Cici svet – spletno zatočišče za najmlajše. Vsebine, ki jih otrok lahko spremlja prek ekranov, so izbrane zelo premišljeno. Vsak mesec je objavljen zvočni posnetek ene pravljice, zgodbe ali pesmi. Vemo, da je trg zvočnih knjig v tujini v porastu, ljudje si želijo poslušati literarna dela med dolgimi vožnjami, mnogi se lažje osredotočijo na vsebino, če jo poslušajo. Med njimi so tudi slabši bralci. Za otroke so zvočne vsebine zelo pomembne, saj z njimi nagovorimo nebralce. Ker ilustracij ni, spodbujamo otroke, da si ustvarjajo svoje lastne predstave književnih oseb in dogajalnega prostora.

Priljubljena lika zgodb Sebastijana Preglja Medo in Pujsi sta zaživela v kratkih animacijah. Posnetki so dolgi le malo več kot dve minuti, primerni so že za najmlajše otroke. Zgodbe o Medu in Pujsiju redno izhajajo v reviji Cicido, izšla je tudi knjiga, zato nam posnetki omogočajo, da otroke opozorimo na tiskano gradivo. Zgodbo poiščemo v reviji. 

Na spletnih straneh so tudi interaktivne naloge. Digitalnim vsebinam se torej ne odrekamo, pomembno pa je, da otroke usmerjamo h kakovostnim vsebinam. 

Zakaj ohraniti tiskana gradiva?

Razmislek o razmerju med tiskanim in digitalnim ni nov, članek, ki je izšel v Delu ob sedemdesetletnici revije, je imel naslov Ciciban, revija, zaradi katere otroci za trenutek odložijo tablico. »V času, ko otroci več gledajo in poslušajo, kot berejo, ko si znajo vsako stvar priklikati, ko so manj osredotočeni in ko želijo več hitrih dražljajev, ko hlastajo po nenehnem razburjenju in novih informacijah in ko imajo družine vse manj časa za skupno kratkočasenje, ko vse manj kupujejo knjige in časopise, so tudi Cicibanove naklade bistveno manjše. Če je Božo Kos nekoč sanjaril, da bo dosegel magično mejo sto tisoč prodanih izvodov, urednice danes sanjarimo o precej nižji številki,« je leta 2014 povedala Slavica Remškar.

Naklade časopisov in revij padajo, a njihov pomen za bralno vzgojo otrok je še vedno pomemben. Maja Žugič, glavna in odgovorna urednica revij Cicido in Ciciban in vodja uredništva revij Mladinska knjiga Založba, poudarja, da kljub okoliščinam, v katerih tudi odrasli veliko časa preživimo pred zasloni, uredniki revij še vedno  oblikujejo vsebine, ki bralce vabijo k branju na papirju. Tiskana naklada vseh šestih revij, ki jih izdaja Mladinska knjiga Založba, je skoraj 52.000. V času vseprisotnih digitalnih tehnologij je to visoka številka, kar pomeni, da se starši zavedajo prednosti tiskanih gradiv in vedo, kdaj otroke usmeriti k ekranom in kdaj k revijam in knjigam.

Digitalno ne bo nadomestilo tiskanega

Veliko raziskav potrjuje, kako pomemben je za otroke stik s tiskanimi gradivi. Digitalno ne bo nadomestilo tiskanega, to še posebej velja za vse, ki šele usvajajo tehniko branja. Alenka Kepic Mohar, glavna urednica MKZ, ugotavlja: »Sodobna tehnologija spreminja načine branja že izkušenih bralcev, njena brezmejna dostopnost pa zaznamuje kognitivni in bralni razvoj otrok, še preden branje postane avtomatizirano dejanje njihovega uma. Zavedanje, da načini in odnos do branja oblikujejo zmožnosti razmišljanja že v zgodnjem razvoju, kliče k širši družbeni ozaveščenosti o pomenu družinskega branja, bralnih navad in prežetosti s knjigami v vsakdanjem življenju.« 

Ljubica Marjanovič Umek, Urška Fekonja in Kaja Hacin Beyazoglu v knjigi Skupno branje odraslih in otrok primerjajo tiskane knjige in e-knjige. Ugotavljajo, da je izkušnja z bralnim gradivom drugačna. Zanimiva so njihova opažanja glede dotikanja knjige: »Strani e-knjige se obračajo drugače, ilustracije se ne dajo obrniti 'na glavo'«, saj se ob spremembi lege naprave same ponovno obrnejo, pri nekaterih e-knjigah pa tudi dotikanje ilustracij ni mogoče, saj to vodi v obračanje strani knjige ali v kakšno drugo spremembo na zaslonu. Otrok je zato lahko prikrajšan za izkušnjo dotikanja in kazanja po ilustracijah, ki pa je ena od pogostih interakcij med skupnim branjem otroka in odraslega. Otroci namreč pogosto kažejo na predmete ali osebe na ilustracijah, se jih dotikajo, po njih »tapkajo« ali kaj podobnega, medtem ko odraslim pripovedujejo, kaj se na ilustracijah dogaja, na kaj jih spomnijo itd.«

Ko otroci prerastejo Cici revije

Mladinska knjiga za otroke in mladostnike izdaja še reviji Moj planet in Pil, za starejše pa poljudnoznanstveno revijo Gea, po kateri posegajo predvsem starši. Revije izhajajo enkrat mesečno. 

Poglobljeno branje

Pomembno je, da od kratkih besedil v revijah pripeljemo otroke (in mladostnike) k daljšim v knjigah. Boljši bralni dosežki so povezani z več branja daljših in zahtevnejših besedil. 

Šterman Ivančič in Puklek Levpušček (2023) pišeta: »Rezultati analiz podatkov iz leta 2009 so pokazali, da so najvišje bralne dosežke na testu PISA v Sloveniji dosegli tisti dijaki in dijakinje, ki so poročali o pogostejšem branju leposlovja. Branje daljših in kompleksnejših besedil je torej povezano z boljšo bralno kompetentnostjo in je s tega vidika ugodno, da kljub porastu digitalnih informacij ni prišlo do upada v branju daljših leposlovnih gradiv.«

O poglobljenem branju spet veliko govorimo, saj je bil v Ljubljani podpisan in na knjižnem sejmu v Frankfurtu predstavljen manifest branja na višji ravni. Z manifestom so želeli opozoriti, da je branje na višji ravni odlično orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja. Direktorica Evropskega združenja založnikov Anne Bergman-Tahon je ob predstavitvi manifesta navedla presenetljiv podatek, da je skoraj četrtina evropske populacije nepismene. V časopisnem članku Branje je orodje kritičnega mišljenja (2023) je njena izjava: »Ti ljudje ne zmorejo brati dolgih besedil. Znati brati zapletene tekste pa se mi zdi pomembno v času, ko umetna inteligenca ustvarja na tisoče knjig, pri katerih je treba biti pazljiv glede zanesljivosti informacij.«

Avtorji manifesta želijo opozoriti, da je treba tudi v digitalni dobi negovati branje. V času vseprisotnega klikanja po spletu in branja krajših člankov je vloga revij tudi, da otroke in mladostnike usmerjajo h knjigam. Pregled vsebine revij, ki jih omenjam v članku, pokaže, da so v slovenskih revijah objavljena kakovostna besedila, ki otroke in mladostnike že navajajo na razmislek o prebranem in jih usmerjajo h kritičnemu branju. Temu bo treba posvetiti še več pozornosti, saj si želimo, da bi bile revije odskočna deska k zahtevnejšim besedilom.  

Članek je bil objavljen v reviji Pogled

Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.